Zvezde,
trepetaje, prav lepo mi legajo v dlani,
kakor bi
najraje, da v dotik mehko mi ležeš ti,
ko si
mi v dlani, mavrično obarvano je vse,
biseri
sejani so pogledi, ki srce tope…
Luna
gre sanjaje, kot da nama bi srebrila pot,
ustnice
sladkaje svoj poljub razlivajo povsod,
nikdar
ne ustavi želja se, nenehno le gori,
hipec
vsak pozdravi, kadar v objem drsi…
Ti
prebudila si mi sanje,
znova,
ob tebi, čutim moč,
ni mi,
ob tebi, nič vsakdanje,
sladko
s teboj mi je gredoč,
dala si
mi pesem,
ki še
Luna jo srebri…
Ko sem
te ugledal, prvič, dolgo je nazaj tega,
me je
kar poneslo, kakor da letel bi prek neba,
kaj bi
sploh razpredal, raje kar na kratko ti povem,
vselej
mi je zneslo, ko predal sem tvojim se očem…
Ti
prebudila si mi sanje,
znova,
ob tebi, čutim moč,
ni mi,
ob tebi, nič vsakdanje,
sladko
s teboj mi je gredoč,
dala si
mi pesem,
ki še
Luna jo srebri…
Ni komentarjev:
Objavite komentar