Na kraj sveta

Na kraj sveta, na kraj vsega,

v goste le veter pride,

da zapihlja, pozdrav odda,

preden v noč zaide,

povsod le mir, ki, kot izvir,

v mojo pesem steče,

da me navda, povsem do dna,

a ne doreče…

Na kraj sveta, kjer Sonce zna

svoje noči ljubiti,

vse, kar ima, jim, zlahka, da,

ko vanje gre toniti,

z jutrom budi svoje dlani,

da dan mehko pozdravi,

v spokoju čas poleže glas,

se zaustavi…

Tam, na kraju, je veselje,

hipec že ga porodi,

ko prav zanj se zaustaviš, vedno tu je…

Kjer cvetijo drobne želje,

tam so lažje vse skrbi,

tam že droben cvet iz trave obdaruje…