Je res »fašizem otrok kapital(izm)a«?!

V zadnjem času velikokrat zasledim trditvi človejaških modrocev, prvo, ki pravi, da »je fašizem otrok kapital(izm)a«, in drugo, ki pravi, da je za novodobni fašizem značilen tudi rasizem (potemtakem naj za dosedanje podobe fašizma rasizem ne bil značilen). Obe trditvi nikakor ne temeljita na dejstvih, sta, potemtakem, daleč od resnice, in sta lep primer tega, da – nagonska bitja niso zmožna (raz)umevanja!

Kakopak, v nadaljevanju pojasnim to, svojo trditev, in izkažem nje pravilnost!

In, povsem mimogrede: bi se ne kazalo zamisliti, ob tem, da je tu, pri nas, poprej bil vsega kriv socializem, dočim je sedaj vlogo dežurnega krivca prevzel kapitalizem?! Ob čemer je sleherni družben sistem le odraz tistih, ki – družbo tvorijo. Je, potemtakem, le slika teh tvorcev, v konkretnem, človejaškem primeru, razkrojevalcev (slehernega) človeškega sobivanja!

Zastavim z drugo trditvijo, je pojasnilo njene nepravilnosti krajše.

Kdor vsaj malo ve o (doslej izkazovanem) fašizmu, in (oziroma) nacizmu, ta ve tudi to, da se imajo fašisti za pripadnike nekakšnega NADljudstva, za pripadnike neke, v bistvu povsem izmišljene, neobstoječe rase, ki naj bi bila več vredna od ostalih ras! In kdor vsaj malo izkazuje neko občo izobraženost, ta ve, da je sleherno razlikovanje in delitev na več- in manjvredne, temelječe izključno na nepomembnih, obrobnih, zunanjih dejavnikih (npr. telesna višina, barva polti, fizionomija obraza…) – RASIZEM! Pa…

Če fašistom (nacistom) šteje bela polt, svetli lasje, modre oči… in so jim te značilnosti izkaz večvrednosti, v odnosu do vseh drugačnih, potem so, že na osnovi tega, rasisti. In so to bili od nekdaj! In, mimogrede: etnično čiščenje, s katerim se je izkazal fašizem, ni temeljilo le na narodni pripadnosti (Judje, Slovani), pač pa tudi na »obarvanosti« kože (Cigani oz. Romi, kakor je pripadnikom te etnične skupnosti ljubše, in ostali temne/jše polti).

Torej je trditev, da je rasizem značilnost novodobnega fašizma, napačna, saj je – značilnost fašizma, kot takega, od nekdaj!

Zdaj pa k prvi trditvi, in prek ustreznega uvoda…

Ko človek izbira svojo družbo, takrat mu štejejo VSEBINSKE zadeve, in predvsem – značajske lastnosti posameznika, s katerim naj bi se (ali pa ne) družil! In je človeku povsem vseeno to, kateri rasi, narodu, jezikovni skupini, socialnemu sloju… posameznik pripada, pomembno mu je KAKŠEN je, predvsem z moralnega vidika!

Ko nagonski tvorijo svoja druženja, takrat prevladuje – pripadnost, konkretno ČREDNA pripadnost! Svoj s svojim, pravijo.

Nezmožni ugotavljanja etičnosti, nezmožni biti etični, se družijo (vsi nagonski) na temelju izkazov črede, kateri pripadajo, v človejaškem primeru na temelju »svetih« jezika, ozemlja, gora in voda, in raznih drugih simbolov, ne nazadnje tudi na temelju nekih, lahko zgolj tozadevnih, junaštev in junakov.

Nenehno poslušana izjava »ponosen(sna) sem, ker sem Slovenec(ka)« je izkaz maloprej zapisanega. Izkaz, ki govori le o tem, da – ker govoriš nek (svoj) specifičen jezik, ker živiš na nekem (svojem) specifičnem ozemlju, ker… zgolj zaradi tega imaš pravico »biti ponosen(sna)«. Ne glede na to, če sploh veš, kaj je to ponos, in še manj glede na to, ali si ponašanja sploh vreden(dna)!

Mimogrede: vse živali imajo svoje »svete scaline«, svoje vonjave, govorice, ozemlja…

Kadar si ponosen, takrat meniš, da si »nekaj posebnega«, nekaj več od vseh ostalih (ki ne morejo biti ponosni na to, na kar si sam/a, ker, preprosto, ne sodijo v tvojo čredo). Še nisem zasledil primera, da bi bil nekdo ponosen na svojo manjvrednost, na svoje pomanjkljivosti… takrat, običajno, nastopi zakompleksiranost, občutek manjvrednosti. Potemtakem…

Če meniš, da si nekaj-več od ostalih, če meniš, da si upravičen/a biti ponosen ZGOLJ radi tega, ker pripadaš svojemu narodu… če meniš, da so tvoja vera, državni simboli, jezik, tvoj način živetja več vredni od povsem istih stvari, pri nekih drugih drugače izkazovanih, potem – potem se izkazuješ natanko tako, kot se izkazujejo fašisti, »ponašaš« se s povsem enakimi vsebinami, s katerimi se ponašajo tudi oni! Le da oni, fašisti, ta svoj »ponos« potencirajo, do skrajnosti… kar zmore storiti sleherni ponosen-kr-sm-slovenc, kar, ne nazadnje, dokazuje tudi zgodovina (mimogrede: povsem vseeno je, če se z nestrpnostjo do drugačnih izkazuješ z leve ali z desne politične strani)!

Fašizem obstaja že dolgo, in je obstajal, tudi tu, pri nas, v času socializma, s to razliko, da – mu je bilo onemogočano izkazovanje. Sleherni poskusi so bili strogo zatrti, izkazovalci kaznovani! Pomeni…

Pomeni, da fašizem ni stvar (produkt) družbenega sistema, pač pa je izkaz – nagonske nestrpnosti, nagonskega nerazumevanja realnosti. In je le vprašanje ne/strogosti sistema, v kakšni meri se bo smel izkazovati.

Res je, v socializmu NI bilo demokracije, kljub opevanemu samoupravljanju. Voljeni kandidati so bili (preden so prišli na volilne liste) odobreni s strani države (sistemu neprimerni niso mogli kandidirati), samoupravljalci so dvigali roke po navodilih vodstev…

Kapitalizem se rad ponaša z »demokracijo« (ob redkih primerih, denimo Frankova Španija, za katere je značilna diktatura), s t. im. svobodnim trgom, svobodnim pretokom sredstev, svobodnim pretokom »ljudi«, s svobodo govora… vse lari-fari svoboda, ki zmore nemoteno obstajati le toliko časa, dokler »ta pravih« ne ogroža… in res je, da nagonska bitja, človejaki, svobodo pojmujejo v stilu smem-početi-vse-kar-mi-prija-in-tako-kot-mi-prija, pa – če smeš ti, če naj bi smel vsakdo, potem sme tudi tisti, ki sledi zamislim fašizma! Žal! Demokracija, pač, ni za tiste, ki niti temeljne odgovornosti ne premorejo, ki se niti posledic lastnega delovanja ne zavedajo!

Tako da – ne, fašizem ni prav nič »otrok kapital(izm)a«, pač pa je zgolj eden izmed izkazov nagonskosti, živalskosti »ljudstva«, ki ob botri »demokraciji« sme pokukati iz svojih lukenj, in – tudi pokuka! Fašizem je otrok »ljudstva«! Kakor je, povsem enako, otrok »ljudstva« tudi levi fašizem, tisti, na primer, kateremu se je zdelo povsem samoumevno (in se tudi novodobnemu tako zdi), da odvzameš lastnikom njih lastnino, in si jo potem »pravično« razdeliš… čeprav zanjo nisi izkazal ničesar drugega, kot krajo, ali vsaj sodelovanje pri kraji! Saj se tako reče odtujevanju tuje lastnine, mar ne, odtujevanju, izhajajočem le iz tega, da ima nekdo več od ostalih (četudi je ta več ustvaril na povsem pošten, etično sprejemljiv način)!?