Pot zabrisanih sledi

Obstaja pot. Začne se sredi niča,

in sebi išče radostne smeri,

na njej mokri, neredko veter biča,

da bi zabrisal drobcene sledi…

Obstaja pot. Nikogar ne izbira,

ponuja vse, da nič, na koncu, da,

in bolj kot se v korake razprostira,

hitreje se izpoje, in konča…

Ga ni, ki bi jo znal hoditi,

brez truda, pisanih napak,

in ki bi zmogel jo slepiti,

da ne bi, na koncu, legel vznak…

Doslednejši kot je korak,

bolj znal, ob poti, učvrstiti

bo hoje svoje skromen znak,

da delčka vsaj ne bo šlo pozabiti…