Enakost kot iluzija neumnosti

Enakost je zgolj – iluzija neumnosti! In je predvsem daleč od pravičnosti. Pravzaprav je očitna krivica, ne glede na argument, ki o tem, da imamo vsi enake želodce, govori…

Pravzaprav enakost, omenjana v zakonskih določilih, sploh ne govori o končnih stanjih, pač pa o izhodiščnih. Potemtakem jo je potrebno razumevati v stilu »načeloma imamo vsi enako (npr.) pravico, dejansko pa je le-ta odvisna od konkretnih stanj…«

Že trditev o enakih želodcih ni resnična, obenem pa – obstajajo različni načini, s katerimi je moč želodce tešiti. Pa naj jih tisti, ki so zmožni (na etičen način, kakopak), tešijo s kaviarjem, za manj zmožne pa tudi krompir zadošča. Če je že toliko časa osnovna prehrana povprečnega mehkouda dvonoge združbe.

Enakost želodcev je podoben argument, kot je enakost riti – vsi serjemo. Dejstvo, celo resnično, le da nekateri serjejo nenehno in povprek, dočim drugi obvladamo uporabo za sranje ustreznih prostorov. Obenem pa…

Zidarjeva rit serje, in zdravnikova tudi. Zidarjeva lahko začne služiti že pri petnajstih, zdravnik potrebuje več kot petnajst let šolanja, da zmore upati na začetek dela. Zidar zmore odmisliti zidake, po končanem delovnem času, zdravnik naj ne bi imel zajamčenega delovnega časa. Zidar se lahko izpopolnjuje z ogledom pod-kozolcem bedarij, in raznih tekem, zdravnik naj bi vse svoje živetje sledil dognanjem… zidar neposredno odgovarja za zid, zdravnik za življenje!

Ne, ne, enakost je le izmislek bebavosti. Tudi v tako opevani »naravi« je ni, v bistvu obstaja le za tiste (ti pa so absolutna večina), ki niti opazovati, gledati in videti niso zmožni! Čeprav…

Moram, na koncu, lastno trditev popraviti: enakost obstaja! Človejaška bebavost je enaka že desettisočletja, in med (njenimi) posamičnimi primer(k)i ni omembe vredne razlike.