Zdaj
ves dan je še pred mano,
ne mudi
se, pa sedim,
vse,
kar mora, pride samo,
vse
ostalo
pa za
šalo,
brez
težave, uredim…
Cigareta
dim izpuha,
kava srk
svoj naredi,
marsikaj
se v mislih kuha,
kar
obstane
rado
plane,
se v
konkretno spremeni…
Se tako
odvija,
kakor potok
teče,
prava
parodija,
kar
počenja čas,
upe
raznorazne
pred
korake meče,
običajno
prazne,
za
boleč okras…
Ura
teče prek ramena,
za menoj
preveč vsega,
nova
vselej so bremena,
stare
sanje
pa
vsakdanje,
njihov
up z menoj konča…
Spet
povlečem, izgoreva,
kave skorajda
več ni,
Sonce
prav nič ne okleva,
mi s
svetlobo
polni
sobo,
v
sanjah zvezde mi gasi…
Se tako
odvija,
kakor potok
teče,
prava
parodija,
kar
počenja čas,
upe
raznorazne
pred
korake meče,
običajno
prazne,
za
boleč okras…
Ni komentarjev:
Objavite komentar