Biti starš

Vloga starša je čudna,

traja večnost, in vse življenje.

Je, bolj ali manj, neutrudna,

daje pa jo hrepenenje.

Hrepenenje, da bi otrok bil dobre volje,

in uspešen, ter zlasti zdrav,

hrepenenje, da bi mu šlo bolje,

pa da bi njegov prav bil res prav.

Otroci namreč vse vedo.

In vedo od samega začetka!

Vedo kam, kako, čemu gredo…

Beseda starševska šteje redka,

saj iz roda v rod se vrti tako,

da so starši – ovira napredka!

P.S.

In tako se vrti, le vrti.

Drugega staršem ne ostane,

kot dočakati čas, ki spremeni

otroke v – očete in mame…