Že
davno je nek tip odkril,
menda je
kredibilen bil,
da se
krog Sonca gre prav vse vrtet,
da
Sonce v središču ždi,
medtem
ko svet na kup drži,
in
dneve vse, noči hiti goret,
ne
levo-desno, sem ter tja
sprehajat
Sonce se ne zna,
nikamor
se nikoli ne podaja,
pa res
ne vem tega zakaj
lažem
ne more biti kraj,
in
Sonce še naprej vzhaja, zahaja…
Že
davno je nek tip odkril,
menda je
kredibilen bil,
da se z
resnico le bedak pobrati,
v
gnečah je nikoli ni,
ker
plaha se zelo boji,
da
zmogli tepsti bi jo, kamenjati,
le nemo
gleda, vidi vse,
vse
svoje imitacije,
medtem
ko ji želodec protestira,
ji gre
na jok, ji gre na smeh,
je
skrušena, povsem na tleh,
in,
revica, iz dneva v dan bolj hira…
Že
davno je nek tip odkril,
menda je
kredibilen bil,
da je
poštenost bržčas le pomota,
je svet
po dolgem prečesal,
da
poštenjake bi spoznal,
spoznaval
pa umazana vsa pota,
kjer
vseh pravilnih mrgoli,
pravilnega
za kanček ni,
ne
sredi vsi-tako-počno početja,
navajen
smradec je smradu,
kjer ne
smrdi, mu gre po zlu,
saj smet
uspešna je le sredi smetja…
Že
davno je nek tip odkril…
ma kaj
bi s tem, ne bom težil,
je
trdoglavost bebavih odlika,
kjer
vsi o vsem vse vedo,
tam
prav nikdar ne bo pošlo
vsega
kar Svet iz dneva v dan spotika!
Ni komentarjev:
Objavite komentar