Sramežljiva, plaha…

S polno ritjo je lahko srat, pravijo, jaz dodajam, da je s polno ritjo lahko tudi biti »dober«… takrat pa, ko moraš od lastnih ust odtrgati, zato, da drugemu daš, takrat pa je »malček« težje, takrat, praviloma, vsa »dobrota« ponikne, neznano kam, in ostane samo tista prava, dejanska dobrota… ki pa je, očitno, sila sramežljiva, plaha, zaradi izkušenj celo boleča, pa se redko izkaže… ali pa se, kdo bi vedel, tako redko izkazuje zato, ker so redki tisti, ki jo premorejo?!