ponedeljek, 4. junij 2018

Država in politika


Med mnogimi človejaškimi “umotvori” je moč zaslediti tudi (človejaško) ugotovitev o potrebi ločitve med državo in politiko, češ da je potrebno ločiti pamet od nespameti...

Kaj je država? Zgolj skupnost, potemtakem vrsta sobivanja, resda krepko večja od tiste osnovne, t. im. družinske, a kljub temu. In kot sleherno sobivanje, ki NI “živeti drug OB drugem”, pač pa JE “živeti drug Z drugim” in, še več, “živeti drug SKOZI drugega”, tudi država potrebuje dogovarjanje, tako navznoter, kakor navzven, v odnosu do drugih držav-skupnosti. Brez dogovarjanja, brez iskanja (in izvajanja) določenih SKUPNIH, vsem značilnih in samoumevnih načinov bivanja, namreč - NI skupnosti, NI sobivanja!

Kaj je politika? Je zgolj dogovarjanje, je iskanje skupnih točk, kompromisov med različnimi možnostmi, je, potemtakem, temelj državne skupnosti, je predpogoj, brez katerega država, preprosto, sploh ne more obstajati. Torej je politika ne samo način izkazovanja (sleherne, tudi državne) skupnosti, pač pa je predvsem osnova le-te! Pomeni, da države brez politike NE MORE BITI!

Res je, v osnovi se popolnoma strinjam s človejaško ugotovitvijo, da je potrebno pamet ločiti od nespameti, a do krepkega razkoraka pride v nadaljevanju, kajti - človejaki sleherno stališče in/ali ravnanje, ki se razlikuje od njihovega, obravnavajo kot nespametno. Da, človejaki so prepričani v lastno umnost, v bistvu pa niso zmožni doseči niti razlogov, zaradi katerih se vsa človejaška “misleča” prizadevanja končajo s polomom, potemtakem ne sežejo do ugotovitve lastne nespameti... zaradi česar pri njih ni objektivne odgovornosti (nikdar krivde ne prepoznajo pri sebi), pač pa je vselej “nekdo drug” (ali pa splet okoliščin oz. “usoda”) kriv za njih polom. In, absurd - bolj kot se neko stališče (ravnanje) razlikuje od človejaškega, bolj ga imajo za neumnega, pa ni čudno, da se jim prav logika oz. razum zdita še najbolj neumna (človejaška “pamet” in razum sta namreč popolni nasprotji)!

Kakopak, potrebno bi bilo ločiti umnost in neumnost, in, vsaj teoretično, bi se to tudi dalo. Denimo s tem, da bi že v ranem otroštvu testirali vsakogar in da bi tisti, pri katerem bi odkrili gen mikrocefalin MCPH1 (dediščina človečnjaka, konkretno Neandertalca, človekolike živali) nikdar NE smel dospeti na pozicije (so)odločanja in do družbeno odgovornejših, četudi “zgolj” izvedbenih zadolžitev. Že res, da bi se volilno telo skrčilo na dobra 2 % obstoječega, že res, da v politiko (in na vse ostale družbeno pomembne funkcije) ne bi dospeval dobesedno vsak bedak, kateremu se dospevanje zahoče, vendar - bi bil svet popolnoma drugačen, vrtel bi se umno in brez “ponavljanja zgodovine” ter predvsem človečno!

Ni komentarjev:

Objavite komentar