Včasih
pomislim, če ne bi bilo bolje vseživljenjskih spoznanj zamenjati za praznoglavo
(prazno)vernost občestva, v kakršnikoli že njeni podobi, bi se dalo udobneje
živet, čeprav...
Takoj
za tem se zgrozim - bentiš, že res, da se ne bi poznalo, na planetu, butec dol,
butec gor, velike razlike ni, samo kaj, ko pa v takem primeru tistih nekaj
"čudakov", posebnežev, nekaj ljudi, katere sem uspel spoznati, ne bi
imel?! Pa je vsak med njimi večje jamstvo za morebitno uresničitev upov v nek
normalen svet, kot so to vsi ostali, ki, pravzaprav, niso nič drugega kot
jamstvo tega, da se bo bebavija nadaljevala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar