Ubogi
nagonski možgani, ki...
Niti
tega ne razumejo, da (ne)znanje NI isto kot (ne)umnost! Pri prvem gre namreč za
kup (v praksi in zvečine celo napačnih) podatkov, pri drugem pa za zmožnost
dojemanja, razumevanja, pa - kako naj bi razumeli to, da so njih (nagonskih)
znanja pretežno izkaz neumnosti (ker ne temeljijo, ta znanja, na razumevanju
vsebine, o kateri naj bi govorila)!
Niti
tistega ne zmorejo povezati, z realnostjo, o čemer so se učili, bojda celo
naučili, da bi ugotovili, da so obča
"znanja" prej ovira dejanskim spoznanjem (in izhajajočim dejanskim
znanjem), kot njih temelj, izhodišče. Denimo, ploščata Zemlja je nekoč bila del
šolskega, občega znanja, Sonce, vrteče se krog Zemlje, tudi, da ne naštevam,
malodane v nedogled... in zaradi natanko takšnih znanj, in takšne
"umnosti", so imeli malodane vsi odkritelji težave, preden so uspeli
(v kolikor so sploh uspeli) uveljaviti svoja spoznanja, svoje (dejstvom
ustrezno) razumevanje sveta. Dejstvom ustrezno, ne očem in ostalim zaznavnim
organom (in v podobah čutnega "spoznavanja" in
"razumevanja" stvarnosti)!
In
ubogi, sicer (po svoji zasnovi) nenagonski, potemtakem razumski možgani,
stlačeni v kalupe občega "razumevanja", in prav zaradi tega tudi
nezmožni dojemanja realnega (na področjih, kakopak, na katerih so v kalupe
prisiljeni)! Le-ti trpijo (za razliko od nagonskih), psiho-fizično trpijo, saj
so jih s taistimi kalupi spremenili v tujke v lastnih telesih!
A tu
smo že pri psihi, o kateri pa, itak, vsakdo "ve". Pa je brez veze, da
karkoli dodajam, bi tako in tako same neumnosti pisal...
Ni komentarjev:
Objavite komentar