Objektivno napram subjektivnemu, dve povsem različni
kategoriji, postavki, ki vsaka zase pričata o mnogočem, tudi o zmožnosti t. im.
človeštva, o zmožnosti dojemanja (objektivnih) dejstev, o zmožnosti razumevanja
le-teh, o umskih zmožnostih, pač. Kar je (vsaj) dvom budeče, glede na to, da se
celotno t. im. človeštvo razporeja med Homo Sapiense, torej tja, kjer je mesto
- razumskega človeka...
Že od nekdaj je prepad, med objektivnim in
subjektivnim, med resnico in zgolj tozadevno resnico, potemtakem neresnico,
prepričanjem, utvaro, ki pa nima oprijemljivejše podlage v materialnem, in v
praksi, pa je tako nedokazljiva, kakor tudi dopušča sila različna pojmovanja,
“razumevanja”, zaradi katerih potem tisti, ki zgolj do subjektivnega sežejo,
vsak svojo “resnico” zagovarjajo, nezmožni poenotenja, konsenza. In ta prepad
ostaja, dandanes, v “demokratičnih” časih, torej v časih, ko slehernik meni, da
je pozvan k dajanju lastnega mnenja, celo usmeritve družbenega dogajanja, in ko
mu tako splet, kakor sredstva javnega obveščanja, to omogočajo, še toliko bolj.
In bo ostal, ta prepad, med objektivnim in subjektivnim, med resnico in
“resnico” tudi v bodoče, in vse dotlej, dokler se bodo o dejanskem
opredeljevala tako različna bitja, znotraj t. im. človeštva, kakor so razumska,
na eni strani, in nerazumska, nagonska, na drugi!
Kar nekaj je obče znanih primerov razlik med
objektivnim in subjektivnim, pa, če omenim zgolj podobo našega planeta, potem
zapišem, da je le-ta od nekdaj podoben krogli, in da so bili redki, v preteklosti,
ki so to trdili (pomeni, da so razpolagali z objektivno resnico), dočim je
občestvo “vedelo”, da temu ni tako, in je, po sistemu “svet je takšen, kakršen
se mi kaže”, trdilo, da je Zemlja ploščata! In, kakopak, takšno “vedenje” je
kar dolgo bilo prevladujoče, in ne samo prevladujoče, pač pa tudi zavirajoče do
vseh, ki so si drznili meniti drugače! Pa Koh in njegove bakterije, ki so si
drznile poseči v obče “vedenje” o božji volji, glede ne/ozdravitve poškodovanih
(obolelih, operiranih)... ne nazadnje, do “usode”, ki je kriva, marsikdaj, za
nezmožnosti taistega občestva (ki pa si, mimogrede, zlahka pripiše zasluge ob
morebitnih uspehih!), prek “grdih drugih”, ki izdajajo zaupanje PRESOJE
NEZMOŽNE večine, do...
Do bogov? Da, lahko tudi do njih, kajti - objektivnost,
resnica, dejstvo je DOKAZLJIVA zadeva, dokazljiva v materialnem, praktičnem
svetu, pa vse tisto, česar ni možno dokazati, lahko obstaja bodisi kot domneva,
predpostavka (in kot taka obstaja le omejen čas, do ne/uspeha dokazovanja),
bodisi kot sad praznoglavosti, nerazumevanja, v podobi prazne marnje, nekega
prepričanja, ki pa nima konkretnih osnov, vsaj drugje ne, kot v - razumevanja
nezmožnih glavah!
Občost, potemtakem absolutna večina t. im. človeštva,
presoja, ugotavlja na temelju videnega, slišanega, otipanega, okušenega,
vonjanega, torej IZKLJUČNO NA TEMELJU ČUTNIH ZAZNAV, tako kot to počenja ves
(uradno opredeljen) živalski svet! A kaj, ko te čutne zaznave zlahka varajo,
kakor so varale, denimo, glede zemeljske ploščatosti, obenem pa - kje piše, da
ne bi smeli obstajati npr. različni okusi, kje piše, da so prepovedana različna
vrednotenja zadev, kakršne so ugodje, pa - kje piše, da so, denimo, cigarete
škodljive, ko pa se kadilec, ob njih in z njimi, povsem ugodno, dobrovoljno
počuti?! Že res, da mu pretijo (ampak samo pretijo!) z boleznijo, a kaj, ko na
tem planetu ni več ene same zdrave komponente, onesnaženo je tako ozračje,
kakor voda, prst... pa niti docela “bio” ali “eko” ali “bla-bla zdrave” hrane
ni več, in je biti ne more, pa se grožnje, tiste, ki zdravju z boleznijo
pretijo, vrstijo v nedogled! In, ne nazadnje, je komu, morda, ob rojstvu
ponujeno jamstvo, da bo živel toliko-in-toliko časa, zlasti v primeru, da bo
“priden” in ne bo, na primer, kadil?!
Občost “vse ve”, in “zna”, samo - bog ne daj, da dospe
v situacijo, ko mora to svoje “vedenje” in “znanje” tudi izkazati, kajti takrat
- takrat zmore bolj destruktivno, kot konstruktivno, kakor sleherno bitje, ki
se do priložnosti dokoplje, in le njo vidi, ni pa zmožno presojati niti o posledicah
lastnega delovanja, torej tudi o tem ne, kam bo to delovanje popeljalo! In ta
občost tvori POVPREČJE, torej tisto plast, ki ne sodi niti na samo dno, niti na
sam vrh, tudi na umskem področju ne, in zlasti ne na njem! In ker ta občost, ki
“vse ve”, dobesedno ne zdrži, kadar nima možnosti (so)odločati, zaradi tega
tudi pride do sveta, kakršnega trenutno živimo, kadar (so)odločanje dospe v
roke povprečnosti, tudi in predvsem umske!
Kakorkoli že, če izvzamem resnice, vezane izključno na
materialno, potemtakem s čutili oprijemljivo sfero, pa če upoštevam to, da ima
vsakdo pravico do svojega okusa, potem zlahka zapišem, da pa vse ostale
“resnice”, s katerimi razpolaga občestvo, in do katerih bistva, jedra, vsebine
ne more (do)seči s čutnimi zaznavami, niso prav nikakršne resnice, pač pa zgolj
in samo - neresnice, neutemeljena, nedokazljiva stanja, katerim bi lahko celo
lažnivost očital, ko... ko bi se taisto občestvo oziroma ti, ki s takšnimi
“resnicami” razpolagajo, sploh zavedali lastnih umskih nezmožnosti, in ko bi
se, ob tem, zavedali tega, da - tisti, ki imajo gene človečnjakov, tisti
nikakor ne morejo biti razumska bitja, potemtakem Homo Sapiensi, ker le-ta, HS,
tovrstnih genov nima! Pa - če nisi razumsko bitje, potem ne moreš razumevati,
oziroma to, za kar sam meniš, da razumeš, ni tisto, kar bi moral dojemati, da
bi dospel do resnice, do dejstva, neovrgljivega v okvirih (po)znanega nam
sveta, do dokazljivega!
Čemu je “svet” zmešan? Kako ne bi bil, v rokah
zmešanih, ki svoja “spoznanja”, svoje “resnice”, svoja praznoverja... želijo
vsem ostalim vsiljevat?! In jim niti izobraževanje ne pride do živega, ker,
zgolj na primer, še vedno verjamejo, da je “bog” ustvaril (karkoli že naj bi,
glede na dnevne razporede, ki jih je imel, bojda, tekom “ustvarjanja”), ob
čemer zlahka pozabljajo, da so se (upam, da so se, vsaj v osnovah) učili o
evoluciji, o življenju, nastalem iz vode... in so se, baje, tega tudi naučili,
vsaj toliko, da so razred(e) izdelali. In...
In je ob tem zelo zanimivo (eno izmed mnogih) navzkrižij,
s katerimi se ti “vedeži” izkazujejo, ko ostajajo in vztrajajo pri svojih
puhlih prepričanjih (s čemer “dajejo dvojko” znanosti, njenim dognanjem),
sočasno pa pridno uporabljajo dobesedno vse, do česar je taista znanost, s
svojim raziskovanjem, pripeljala!
Objektivno in subjektivno? Objektivno dejstvo: svet je
prepoln subjektivnega sranja, v prvi vrsti bebavosti, in bebcev, ki želijo
(vse) krojiti po lastni “pameti”! In ki se “tepejo” za prevlado, pa takrat, ko
niso pri moči (možnosti), znanost vodi svet naprej, v “boljši jutri”, ko pa
dospejo do moči, takrat pa... takrat pa radi sežejo tudi po izdelkih, dognanjih
znanosti, da z njih pomočjo še bolj učinkovito vodijo v smeri NAZAJ, nazaj k
naravi, nazaj proti kameni dobi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar