Je pivo krivo

Ko pijem pivo,

ki, prav prijetno, grlo mi hladi,

in ljubeznivo

v zaspanost mi polega dan,

vse manj iskrivo

letijo misli na vse strani,

pa vse bolj živo

mi jasno je, da sem pijan…

Ko pijem pivo,

ki, resda, prija, in mi gre v tek,

še črno, sivo

zlahka kot smešno se zazdi,

je pivo krivo,

da k vragu bi pošiljal, kar povprek,

ali na njivo,

kjer vsaj, morda, korist rodi…

Je pivo krivo,

ker sila rado treznost zamegli,

poraja upe,

da kupe

bi tupe

se dalo spremenit…

K sreči minljivo

njegovo delovanje je, spuhti,

ni teorije,

arcnije,

magije,

ki blato zna bistrit…