Z nebes
se sliši jezen glas:
Mrcine
bedne, hipokriti,
vam mar
je le za lastne riti,
s seboj
kazite slednji čas!
Nekoč
so bogovi v čudež verjeli,
in upali,
vneto, v radostne dni,
pa
drek, še poslednji, so medse sprejeli,
češ
slej ko prej se v zlato spremeni…
Se
smetja krog njih je dodobra nabralo,
bogovi so
jeli slaviti uspeh,
a
smetje je smetje, bo smetje ostalo,
verjeti
v smetje je temeljni greh!
Ker
drek je drek, in zgolj smrdi,
ni niti
za podplat,
če
stopiš nanj, potem ti ni
po poti
se podat…
Ker
drek je drek, bo drek ostal,
čeprav se
z bogom laže,
pa,
kamorkoli ga boš dal,
le
zasmradi, umaže!
Minevajo
časi, a zgodbe stojijo,
bogovom
počasi dospeva v glave,
da ti,
ki jih, bojda, zagnano častijo,
vse
bolj božje roke nevredni se zde…
Ker
drek je drek, in zgolj smrdi,
ni niti
za podplat,
če
stopiš nanj, potem ti ni
po poti
se podat…
Ker
drek je drek, bo drek ostal,
čeprav se
z bogom laže,
pa,
kamorkoli ga boš dal,
le
zasmradi, umaže!
Ni komentarjev:
Objavite komentar