Iščoč razlike med znanostjo in/ali umetnostjo, na eni strani, ter obrtjo, na drugi, bi kazalo prisluhniti tudi času, oziroma tistemu, čemur pravimo zgodovina.
Znanost in umetnost sta vselej potrebovali podpornike, mecene, dočim se je obrt znala prodajat sama od sebe. Potemtakem...
Potemtakem bi se dalo sklepat, da znanost in umetnost nikdar nista imeli večjega števila odjemalcev, za razliko od obrti. Potemtakem...
Potemtakem dojemljivost in okus občestva nista najbolj znanstvena, ali umetniška. In mu gredo proizvodi znanosti in umetnosti v tek šele takrat, kadar dobijo neko praktično, uporabno vrednost. Četudi takšno, s pomočjo katere lastno, in predvsem domnevno, vrednost skuša gradit. Potemtakem...
Potemtakem je sleherno sklicevanje občestva, na znanost in umetnost, običajen lari-fari! Kar je grozljivo, saj sta prav znanost in umetnost tisti vsebini, ki t. im. civiliziranost gradita. Civiliziranost, na katero se taisto občestvo, primitivno, nedojemljivo in brez okusa, sklicuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar