»Jaz bom risala…«

Po zajtrku je prinesla barvici, eno zase, drugo zame, in zvezek. Tako ga je razprla pred nama, da je eno stran namenila sebi, drugo pa meni.

»Jaz bom risala,« je pojasnila, »ti boš pa pisal.«

»Prav, bom,« sem soglašal, »kaj naj pa pišem«, sem povprašal.

»Lila Čedomila Vošnjak in tata Vošnjak,« je izstrelila…

 

Sicer ne vem, koliko se zaveda svoje potrebe po najinem povezovanju in, posledično, povezanosti, vem pa, da jo nenehno izkazuje, in tudi na tak način to počne.