Država prostitucije…

Ne, ne, nikar se bati, tu ne bom o občem daj-dam sistemu, ki je znotraj nemoralnega, nesposobnega smradu nekaj povsem samoumevnega, »normalnega«… tudi ne bom o kurbarijah, pa naj bodo poklicno ali zgolj amatersko, a nič manj zaudarjajoče, izkazovane… ne, o »državi«, o njeni politiki, o njenem »napredku«, pravzaprav o njenem značaju bom zapisoval…

 

Zastavim na področju medicine…

Po zakonodaji, skladno z »našo človečnostjo, razvitostjo, naprednostjo…«, je slednjemu državljanu zagotovljena – enakopravnost! Na papirju, v to ne kaže dvomiti, tudi obstaja, vendar – ko s tega papirja kreneš v živetje, takrat pa…

 

Si pri zdravniku, pregleduje ti neko trajnejše stanje, bodisi neko bolezen, ali »zgolj« okvaro, skratka nekaj, kar potrebuje nadaljnje, dodatno zdravniško obravnavanje, in izveš, da imaš naslednji pregled (obvezno z novo napotnico, kakopak!) šele čez nekih dvanajst mesecev, vrste so, nemogoče, pa ne gre hitreje, čeprav…

Na istem tem pregledu slišiš »če pa se odločite za samoplačništvo, ste pa že prihodnji teden lahko na vrsti«, ali, še huje – lahko pa pridete k meni, v popoldanskem času, v mojo ordinacijo…

 

Ti zdravniki, vsi, so se šolali na državne stroške. Bojda jih je v uk gnala želja pomagati-ljudem. Bojda so prisegli na neko Hipokratovo zavezo (ne vem čemu se mi zdi, da je v premnogih primerih prej hipokritova?!). Prav nič bojda mnogi v državnih bolnišnicah držijo svoja do-smrti zanesljiva delovna mesta, da si v preostalem svojem času polnijo žepe, tudi s tem, da paciente preusmerjajo k sebi, na svoje mline…

In kaj ima »država« pri vsem tem?! Ah, skorajda nič, le – ne samo, da je spodbujala takšno »reševanje« na polju zdravstvenega varstva, z zakoni mu je tudi podlago pripravila, z zakoni tudi omogoča sedenje-na-dveh-stolih, ne nazadnje, kar ni ravno zanemarljivo, s takšno prakso izkazuje svoje pojmovanje »enakopravnosti«, pojmovanje, znotraj katerega je bolj enakopraven predvsem denar! Če ga imaš, imaš tudi pravice, brez denarja pa sedi, bodi tiho in trpi…

 

Pa da ne bo nesporazuma, to še zdaleč ni edini primer dvoličnosti, nenačelnosti, nemoralnosti »razvite naše države«, ki je, mimogrede, kot članica OZN-a tudi »zagovornica« listine o temeljnih človekovih pravicah, po kateri je, med ostalim, vsakemu prebivalcu planeta dopuščeno prosto gibanje, prek tega planeta, kakopak v toliko prosto, kolikor se zna izogniti raznim bodečim žicam, pa pregonu, deportaciji…

 

O sosedih, mlajšem paru, ki je, v neposredni bližini, kupil opustelo kmetijo, sem že nekajkrat besedico, dve, zapisal. Pridno sta se lotila dela, uredila pašnik, trenutno imata na njem sedemnajst živali, postavila stajo za žvad, posadila kar precej sadnega drevja, začela »proizvajati« neko svojo zelenjavo, le…

Hiša, katero sta z nakupom prevzela, je sila stara, v njej je še steptana ilovica talna osnova, pa jo nameravata bodisi zrušiti, in novo postaviti, bodisi bi, še raje, gradila malček vstran, na neki planoti, ves dan s soncem obsijani, ampak…

 

V pogovoru z njima sem zvedel, da je najprej potreben urbanističen načrt, neka uradna opredelitev, po kateri bo znano katere površine ostajajo kmetijske, na katerih pa bi bilo moč graditi. Tudi to sem izvedel, da takšen načrt, bojda, obstaja, le še »razgrniti« ga je treba, in takšna »razgrnitev« je, očitno, zelo zapletena zadeva, pa terja čas, včasih tudi v letih izkazan…

 

Lokacijsko dovoljenje. Načrt in njegova potrditev. Soglasja sosedov, pa geodetov, pa elektro-vodovodno-telefonskega posredovanja, da nekega franca, po možnosti tudi micke ne omenjam, in… leta tečejo, medtem ko država podpira, ma, celo spodbuja oživitev-podeželja, oživitev-kmetijstva…

 

Bentiš, še vedno takšna birokracija, mi je zletelo, ko sem ju poslušal. In sem zvedel, da je moč ta leta preskočiti, v primeru, da – plačaš nek znesek, ki niti slučajno ni neka običajna upravno-administrativna taksa, tudi podkupnina ni, pač pa je uradno plačilo, po vsej verjetnosti ne-malega denarja, za to, da – prej prideš v obravnavo!

 

Da, vem, tudi tu ima »enakopravnost«, »demokratično« bebava, neke svoje izgovore… postopki so zahtevni… primanjkuje nam kadra… vse je potrebno dobro preveriti… zadeve so, zaradi preteklosti, pomanjkljivo urejene… pač, neki izgovori, katerim…

 

Če so postopki zahtevni in so, kaže, iz leta v leto zahtevnejši – kje za vraga je tvoja sposobnost, izkazana s tem, da taiste postopke za enostavnejše, učinkovitejše, razumnejše narediš?!

 

Kadra primanjkuje?! Kdo bi vedel čemu mislim, da je državni aparat krepko preobsežen, da v njem mrgoli nesposobnih, neproduktivnih birokratov, kdo bi vedel, čemu sem prepričan, da bi jih bilo potrebno kar precej odpustiti, preostalim, ki so, kakopak, kot vsi, »marljivi«, pa zmožne ter odgovorne vodje postaviti, da tem »marljivim« malo lagodnosti odvzamejo, pa da jim skušajo dopovedati, da v službo ne hodijo zaradi plač ter socialnega in pokojninskega zavarovanja, pač pa da bi morali na delo hodit – delat!

 

O tem, kako dobro preverjajo, o tem še najbolje pričajo objekti, ki so brez ustrezne hidro-izolacije zgrajeni na območjih s podtalnico (celo bio-tehnična fakulteta, ljubljanska, se je, če me spomin ne vara, znašla med njimi), pa tisti, katere postavljajo na plazovitih področjih, in pod njimi, pa na poplavnih, ne nazadnje o dobrem preverjanju pričajo tudi objekti, kateri smejo, po daj-dam sistemu, kakopak, in z »enakopravnostjo« denarja, nastati tam, kjer jih nikoli ne bi smelo biti…

 

Preteklost, zaradi katere zadeve še-niso-urejene, je pa tudi sila simpatična zadeva, ki, neizogibno, poraja sledeče vprašanje: če v treh desetletjih in pol, tako sila pametni, sposobni, vedoči… še niste uspeli opraviti s preteklostjo, kdaj pa boste?! Takrat, morda, ko tudi sami postanete njen del?!

 

Birokrate sem dodobra spoznal, tudi na področju gradnje, in pomnim, kako sem na geodetsko soglasje mesece in mesece čakal, vmes spraševal o razvoju-dogodkov, dokler nisem nekega dne tisti dovolj-mi-je-tega-sranja izrekel, pa se kar na sedež hudiča odpravil, in tam – po nekaj minutnem pogovoru, je »strokovnjak« ugotovil, da bo objekt itak stal na skalni podlagi, da pozna področje, da ogled sploh ni potreben, in v teh nekaj minutah je bil zaključen ves »zahteven, preverjanja-potreben in ob-pomanjkanju-kadra otežkočen« postopek…

 

Da, če pa bosta plačala, soseda (vrag vedi, če si zmoreta »dovoliti« potreben znesek), za to, da bosta v »enakopravnosti« še bolj »enakopravna«, potem pa ni problema, bo zadeva dokaj hitro urejena…

Pa da ne bo nesporazumov, s tem »država« ne izkazuje samo svojega kurbirskega odnosa do čakajočih-na-papirje, pač pa predvsem izkazuje svoj odnos do tistih, ki si »enakopravnosti« ne morejo kupiti!

 

Da, tudi to sodi v napredek, v kultiviranost in civiliziranost, ne nazadnje tudi to priča o sposobnosti »države«, o njenem NE-zavedanju (tudi) lastnega početja, o tem, da – ni boljšega, kot je »demokracija«, v kateri lahko dobesedno s tržnice do neke funkcije dospeš…