Ne znam
v čarovnije,
izčrpal
sem vse,
a
zmorem, da posije
kar ni
v rokah teme,
ne znam
v čarovnije,
preveč
jih je bilo,
tam,
kjer dobrota klije,
tam sámo
je toplo…
Ni
čarati želeti,
prevečkrat
je zaman,
popušča
želja z leti,
je svet
preveč teman,
a
čistosti očesa
še znam
buditi spev,
da
zvezde prek nebesa
bo v
zlat sijaj odel…
Ni komentarjev:
Objavite komentar