Ko sreča dlan poda

Prav lepo se dan poraja,

Sonce kuka izza griča,

in v žarkih si oplaja,

prizadevno, ptica spev,

kmalu vse bo žvrgoleče,

se le stežka naveliča,

kadar dan kipi od sreče,

do večera zbor bo pel…

Zadehtele že so trave,

rosa bisere posula,

mravlje pa hite, zvedave,

je mikaven čas drobtin,

Luna se je stran podala,

prožen si korak obula,

se bo znova prikazala,

ko bo dan šel v spomin…

Kadar sonce voljo ti poganja,

pa najraje bi kar poletel,

otoplil bi svoj objem, in z njim ves svet objel,

kadar pesem vsepovsod odzvanja,

da pozabiš na vse skrbi,

sreča ti podaja svojo dlan, da pozlati…