V noči čar

Na mizi steklenica čas dodobra je izpila,

pepelnik poln, v okras, iz njega že kipi,

mineva noč, in, do sedaj, bila je ustrežljiva,

poneslo vino je v kraj vsaj drobcene skrbi…

Že spanec veke mi tišči, a bodo počakale,

se steklenici ne mudi, v njej opojen dar,

požirek prija, in, prav vsak, le voljo mi oplaja,

da trudno vleče svoj korak, iščoč v noči čar…

Se v kozarcu marsikaj zgubi,

da manj podreza, manj pekli,

marsikaj skrila, in vzela, vsaj začasno, mi bo noč,

ko v kozarcu bom iskal se, do dna zroč…