Nocoj
sem, v nekakšnem povzetku, skušal prikazati »logiko« duševne bolezni, vendar,
ko bolje razmislim, je to »logika« standardnega, običajnega »rad imam«…
Ja, vsa
nagonska bitja imajo v prvi vrsti rada sama sebe. Drugače ne gre, kjer
je sebičnost na prvem mestu vseh »odlik«. Vse neke druge imajo »radi« v bistvu
le toliko, kolikor jim vzbujajo določena ugodja. Ta ugodja pa so lahko sila
različna, in segajo vse do – zbujanja ugodja socialne varnosti = ne-biti-sam,
biti-preskrbljen-z-vsem-potrebnim.
Veliko
primerkov povsem »normalnih« je, obeh spolov, ki prakticirajo, redno, »skoke
čez plot«. In jim je popolnoma vseeno, v vsakem trenutku, za vse ostalo, razen
za to, da svojim nagonom ustrežejo. Tudi brez slehernega čustvenega, moralnega
zadržka.
Veliko
primerkov povsem »normalnih« je, ki imajo »radi« svoje nadrejene, takrat, kadar
jim v obraz govorijo, kakopak, obenem za njih hrbti kažejo svoje prave podobe.
Veliko jih je, ki »pljuvajo«, v besedah, čez nek svoj kolektiv, obenem pa –
redno hodijo na delo, ker jim taisti kolektiv omogoča prejemati plačilo =
preživetje.
Kadar
si zares normalen = nenagonski = moralen, takrat so tvoje besede (mnenja,
stališča) skladna s tvojimi ravnanji (dejanji), pa, denimo – če imam toliko povedati
čez nekega nadrejenega, čez kolektiv, v katerem sem zaposlen, potem, očitno,
obstaja nek razlog mojega nezadovoljstva, nekaj, kar ne gre družno z mojo
moralnostjo – ki se v hipu UMAŽE, v kolikor se z umazanijo druži. Če povem
drugače – samo umazanija gre vkup z umazanijo, čistoča ne bo enega samega
trenutka hodila v službo tja, kjer umazanija prevladuje!
Ja,
nekakšna izpeljanka te »logike« duševne bolezni je tudi tisti, sploh ne redek, »vseeno
mi je, kdo mi vlada, samo, da je meni dobro«! Pomeni, tudi, če ti vlada
največja baraba, sprijenost, ni pomembno, tebi je SPREJEMLJIV(a) zato, ker ti
želodec polni!
Ja, res
je, absolutna večina izkazuje povsem običajno prostituiranje, hodi v službo, kjer
PRODAJA SEBE, ne samo svojega dela. Ko bi prodajali samo svoje delo, bi za
njegovo izvajanje ne samo pričakovali, pač pa tudi terjali ustrezne, moralnim
opredelitvam skladne pogoje.
Ja, ko
bolje razmislim, je »logika« duševne bolezni povsem primerljiva z »logiko« nagonskosti,
nemoralnosti, z – občo »logiko«!
Ni komentarjev:
Objavite komentar