Danes
sem naredil napako. Pravzaprav celo svoje življenje napake spočenjam, in je ta,
današnja, v navednicah…
Mala
ima rada pesmico »ijajo«, tisto, ki o starem Mak Donaldu, in o njegovi farmi,
poje. In sem jo danes poslovenil…
Od
takrat naprej – nenehno, ampak res, ne-ne-hno »tata poje ijajo«. Pa pojeva, in
pleševa, ta vražji ijajo, v nedogled.
Celo
med kosilom sem nekajkrat pojasnjeval, da bova najprej pojedla, in bo šele
kasneje ijajo na vrsto prišel. Spet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar