Neposredno in posredno mišljenje…

Najprej osnova: neposredno je tisto mišljenje (branje), ki upošteva izključno tisto, kar, s svojimi čutnimi zaznavami, zazna, vidi, prebere. Za lažje razumevanje – neposredno branje je t. im. dobesedno branje…

 

Posredno mišljenje je nekaj krepko več! Je namreč razumevanje, ki resda temelji na neposrednem mišljenju, a si zmore, z zmožnostjo, imenovano abstraktno mišljenje, zamisliti neko celovitost, neke sklope, v katere je tudi konkretna, obravnavana vsebina vključena, pa zmore to vsebino oz. obravnavano videti na povsem drugačen, celovit način. In, spet, za lažje razumevanje – resda preberem, dobesedno, nek zapis, a si ob tem zapisu zmorem tudi njegovo slikovno odvijanje zamisliti (ko berem knjigo, se mi, sočasno, »film« vrti »pred očmi«), obenem zmorem preseči tozadevne pasti prispodob, ter, zahvaljujoč temu, dospeti do dejanskega (globljega) sporočila nekega zapisa…

 

Enostavno, praktično, neposredno vzročno-posledično mišljenje je pamet. Mišljenjska zmožnost, najosnovnejša, ki je dana tako živali, kakor tudi človeku.

 

Celovito, kompleksno mišljenje alias razum (ki je sočasna zmožnost »pameti« in abstraktnega mišljenja, potemtakem neposrednega in posrednega mišljenja) pa je miselna zmožnost, ki je dana dobrima dvema odstotkoma celotne na-dveh-nogah-odevajoče-se populacije. Človeku. Izključno, in samo človeku, Homo Sapiensu!

 

Ko berejo Dekarovo misel »Mislim, torej sem,« jo berejo – dobesedno, čeprav…

Če vem, da sem, potem se samega sebe, v celoti, tudi zavedam! V vseh svojih podobah izkazovanja. Pri tem pa nastopi velika težava, kajti – nagonska bitja se samih sebe, kot celote, nikoli NE zavedajo! Zato so prepričana v lastno načelnost, ker niso zmožna dospevati do svojih prilagajanj, zdaj takšnim, zdaj drugačnim okoliščinam!

Pomeni, da Dekar, niti pod razno, NI govoril o občem, ali nekem, na primer, pasjem mišljenju, ali o polževem, pač pa o nečem popolnoma drugem, in za vesoljno razdaljo drugačnem, različnem! O tem, da je RAZUM, celovito, kompleksno mišljenje tisto, kar opredeljuje človeka, da zmore človek obstajati kot človek izključno takrat, v kolikor se z razumom izkazuje!

 

Kakopak, vse več je novodobnih »strokovnjakov«, s področja, domnevno, filozofije, ki »vedo«, da je Dekar »mimo udaril«, ko je s svojo mislijo človeka opredelil, a kaj, ko ti »strokovnjaki« do človeka sploh ne sežejo, pa se jim tudi sanjati ne more o tem, o čemer »modrujejo«!