Prepričanje, da izobraževanje odpravlja verovanje, je
povsem zgrešeno!
Kot prvo - temelji na domnevi o neizogibnem
sopogojevanju količine pridobljenih podatkov (tozadevno znanje) in nekega
(političnega, verskega...) prepričanja, pri čemer ne upošteva, denimo, niti
preprostega dejstva, ki znanje kot tako deli na FORMALNO ( = naučenost
določenih podatkov) in DEJANSKO ( = RAZUMEVANJE naučenega, posledično uspešen
prenos naučenega v prakso = znanje se izkaže kot koristno, saj z njegovo
pomočjo razrešujemo probleme). In, žal, je absolutna večina znanja zgolj
“znanje”, ki se kot domnevno pravilno zmore izkazovati le na praktičnem
področju, tam, kjer so vsi elementi, dospeli v naše razreševanje, dostopni
čutnim zaznavam. Povsod tam, kjer pa spekulativne zmožnost nadomeščajo videno,
slišano, otipljivo, okušano, vonjano, tam pa znanje prav nič ne pomaga, v
kolikor njegovi imetniki ne razpolagajo z zmožnostjo razumevanja oz. z
razumskostjo! Da je temu res tako, o tem priča (še vedno) večina verujočih
znotraj “izobraženih”, o tem, ne nazadnje, pričajo tudi (časovni) zamiki
udejanjanja določenih spoznanj, prisotni tekom celotne zgodovine (ploščat
planet, Sonce, vrteče se krog Zemlje, neobstoj bakterij... do bolj praktičnih
težav, povezanih, na primer, s prodorom vodovoda, kanalizacije,
elektrifikacije... z uvajanjem novih metod in sredstev...).
Kot drugo - izkazuje popolno nepoznavanje tistega,
čemur pravimo psiha! Zlasti rosno otroško obdobje je tisti čas, v katerem
prepričanja dobijo svojo zabetonirano mesto v podzavesti, mesto, do katerega
zmore (načrtno, hoteno) dospeti le ustrezno usposobljen (in razumsko delujoč)
terapevt, ter tam, v podzavesti, ta prepričanja najprej omajati, jih nato
“zrušiti” in nadomestiti z novimi, realnosti ustreznimi! In ker so, znotraj
večinsko verujočega “ljudstva”, ta prepričanja religioznih podob, in ker šolski
kader nima ne temeljnega cilja te podobe odpravljati, niti za takšno početje ni
usposobljen, ostajajo, predvsem v podzavesti, do konca slehernega posamičnega
(in verujočega) živetja.
Kot tretje - izključno razumska zasnovanost omogoča
RAZUMEVANJE tistega, čemur pravimo naravne zakonitosti, ustroj in delovanje
sveta! Sleherno NErazumevanje dejstev (značilno za večinsko, nagonsko
zasnovanost) pa vodi izključno k temu, da si prisiljen VERJETI oz. verovati
(trajno verjetje = verovanje) določenim (običajno všečnim) “resnicam”. Radi
česar se tudi, nenehno in povsod, izkazujejo povsem nasprotujoča se ravnanja,
na primer skakanje z leve na desno, in obratno, v politiki, združevanje v
povezave in siljenje iz njih, kupovanje cenenih izdelkov ob sočasnem negodovanju
zaradi premalo plačanega dela...
Kakopak, da se (kakor se da alkoholika zdresirati v
“ne pijem, sem zdravljen alkoholik”) predrugačiti, vsaj deloma, izkazovanja, in
to predrugačenje celo zmore obveljati v nekih “normalnih”, težav ne
povzročujočih razmerah, vendar v tistem hipu, ko se te razmere radikalno
spremenijo, ta predrugačitev popusti, in tedaj sleherna zdresiranost preide v
povsem spontano, nagonsko ravnanje. Tipičen primer je TOZADEVNA moralnost v
času pretečih kazni za družbeno neželena ravnanja, in obča nemoralnost v času,
ko strah pred kaznijo popusti.
Ne, žal izobraženost in neverskost nista brezpogojno
povezani, pač pa sta obe povsem odvisni od razumskosti, pa - če zmoreš dejansko
razumevati, potem bo tudi tvoje vedenje dejansko vedenje, in boš verovanje kot
tako - sam od sebe zavračal (ne boš zmogel sočasno upoštevati naravnih
tokokrogov oz. vzročno-posledičnih sopogojevanj, obenem pa verovati v povsem
drugačne principe, v čudeže, nadnaravne sile ipd.).
Ni komentarjev:
Objavite komentar