Zvezde
luči so v noč prižgale,
ko legle
trudne so trave,
so
mnoge sanje zaplesale,
a meni
sanjati ne gre…
Kozarec
polnim, ni mu kraja,
pod stropom
pa se dim gosti,
neljuba
misel mir razkraja,
nikakor
spati ne pusti…
Teče,
vse pomembno je odteklo,
mi ostal
v noči je počasen čas,
peče,
kakor da bi rado peklo
dokler
ne izteče se mi glas…
Do
prstov vlečem, izgoreva,
v sivem
dimu, ves moj svet,
trenutek
vsak pa ne okleva
boleče
misel mi odet…
Le kaj
bi zvezde zdaj prešteval,
čemu bi
z Luno noč srebril,
predolgo
čakal sem, okleval,
da bi
na koncu ne dobil…
Teče,
vse pomembno je odteklo,
mi ostal
v noči je počasen čas,
peče,
kakor da bi rado peklo
dokler
ne izteče se mi glas…
Ni komentarjev:
Objavite komentar