Kadar
te vidim, vsaka mi pora pije in s teboj se hrani,
nič ne
odmaga, kajti pri tebi je povsem nemočen čas,
v
tvojem pogledu, za celo večnost, biseri so posejani,
vselej
enako, komaj dočakam, da poboža me tvoj glas…
Leta
hitijo, zgodbe premnoge so v tebe zapisala,
ni malo
tistih, ki prek obraza se razlivajo grenko,
vendar
še vedno s pravo lahkoto ti me z nečim boš navdala,
kar me
ponese, da se počutim, kot da bi letel v nebo…
Zame si
pesem, zame sonce v tebi sije,
zame si
radost, zame topel si pristan,
in ko,
po svoje, volja v tožnost mi zavije,
ti
povrniti zmoreš želje mi, in dan,
sem
kakor ptica, ki se zateče v tvojo dlan…
Ni komentarjev:
Objavite komentar