"Ponosen sem, ker sem Prekmurec!"

V teh dneh mi je še posebej žal, ker nisem Prekmurec. Da bi mi bilo v ponos, in v čast, to, da sem Prekmurec...

 

Biti Prekmurec je nekaj posebnega. Je, zagotovo, več vredno, kot biti Madžar, ali Hrvat. Ali Gorenjec, Dolenjec, Štajerec... Ne more vsakdo biti Prekmurec!

 

Pravzaprav tudi Gorenjec ne more biti vsakdo. Ali Dolenjec, Štajerec. Pa - tudi, če si Gorenjec, Dolenjec, Štajerec... ti je lahko v ponos, in v čast, da si Gorenjec, Dolenjec, Štajerec... ker si, kot Gorenjec, Dolenjec, Štajerec... nekaj več, celo od Prekmurca! Mejduš!

 

Res, kako obžalujem, v teh slavno pridružitvenih dneh, to, da nisem Prekmurec! Ali vsaj Gorenjec, Dolenjec, morda Štajerec... da bi bil nekaj več, od ostalih. Tistih, pač, ki so tako ponosni na to, da so - povsem običajni, prazni, nevredni idioti!