Kadar
imaš koga, da mu zmoreš dati,
zanj
živeti, zanj obstati,
zanj
porajati moči,
da se
mu daš, da poda se kljubovati,
da se
ne želi predati,
skozi
tebe da živi…
Kadar
imaš koga, ki gradi in sanja,
ki je
vreden darovanja,
ki iz
tebe zre v nebo,
če vse
oddaš, kar v tebi se pretaka,
skozenj
sreča te dočaka,
skozenj
tebi je lepo…
Ne da
le zase se, po svoje,
v
prazno teče takšen čas,
življenje
raste in zacveti le ko se deli,
še
ptica, z veje ko zapoje,
ponuja
v daljo sreče glas,
in brez
te dalje je vseeno, če je ni…
Vse bi
ti dal, vse, kar mi je moč dajati,
da bi
lepše smel postlati
vsak
trenutek ti, vsak dan,
da mi,
kot val, ne odtekajo hotenja,
sanje,
upi, sok življenja,
v
prazno, in povsem zaman…
Ne da
le zase se, po svoje,
v
prazno teče takšen čas,
življenje
raste in zacveti le ko se deli,
še
ptica, z veje ko zapoje,
ponuja
v daljo sreče glas,
in brez
te dalje je vseeno, če je ni…
Ni komentarjev:
Objavite komentar