Ob
množici, ki, pri večini, edinost, zlahka, pogoltne?! Hahahahahahaha…
Ja, res
je, bil sem edini. Edini dober, edini, ki je sprejel. Edini, ki je ugotovil,
pomagal, odpravljal. Edini, ki je spoštoval, zaupal, spodbujal, podpiral.
Edini, ki je v sebi nosil…
Zakaj
že?!
I, preprosto – radi tega, da je za vse, kar je delal in naredil, dajal in dal,
v zameno obilje pljunkov, scaline in dreka prek glave dobil! Ustrezna »zahvala«,
za mojo da-ne-zapišem-kakšno edinost!
Vsak
povprečen pizdun bi se, ob tem, kar sem doživel, krepko drugače odzival, jaz
zgolj žolč v besedah izlivam.
Zakaj že?!
I,
preprosto, radi tega, ker sem, v svoji »edinosti«, edini PIZDUN, ki pod
določeno raven ne želi. In zlasti ne želi postati podoben, kaj šele enak, vsem
tistim, ki se izkazujejo tako, kot se celo običajna žival ne zna izkazovati!
In
takšnega je treba v glavo… da ne zapišem v dušo, v srce!
Ni komentarjev:
Objavite komentar