…
predslovesna noč morda neke tri ure, po delčkih nabrane, minula pa niti sekunde
spanja. In znova »matast«, in znova bo nedelja zgolj nedelja, dan, namenjen
počitku. In perilu, kakopak.
E,
ribica tatina…
Baje bi
se moral s treningom, avtosugestivnim, predrugačiti, in bi tudi znal, in
zmogel, čeprav – se kaže odvajati tistega, kar se, celovito gledano, kot
pozitivno izkazuje?! Kaže čustvovanja pobijati, jih izničevati?! Ne vem, to katoliška
vera že dolgo časa počne, pa se s prav nič lepimi rezultati ne izkazuje…
Ne, ne,
raje pogrešanju pustim, da mi po svoje čas kroji, bi me bolj skrbelo, ko bi o
tem, da imam rad govoril, obenem pa njene odsotnosti ne bi občutil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar