Ko se
bom razblinil…
naj mi
bog bo priča,
ne bi
tukaj hlinil:
raje do
hudiča!
Tam
hinavcev ni, lažnivcev,
duš v
smradu spokorjenih,
silnih
nekih primitivcev,
s prav
vseh koncev pritepenih,
ki se
jim, kot veter piha,
večna
laž z resnico gliha!
Raje,
raje do hudiča,
kjer je
redka butnglava,
če
sploh tja zatava…
Ko se
bom razblinil…
Ni
hudiču le do žretja,
in prav
nič ne bo se slinil,
nudil
drek spod plastik-cvetja!
Tam
odnosi so pošteni,
nič jaz
tebi in ti meni,
sploh
pa – ko zna v pest dobiti,
nič več
ne nastavlja riti,
da v
njej bi poštenjake
dvigal
nad oblake!
Raje,
raje do hudiča,
tam iskrenost
sme živeti
in odkrito
kleti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar