Karantenska…

Zaprl okna sem in duri,

da misel neka, ki bi gnala,

a ni ji, da bi počakala,

mi v daljo nekam ne odkuri!

Ne vem kaj bi potem počel,

ko ne bi je imel…

 

Pa še zato sem šel zapreti,

da misel neka spod neba

mi ne bi v gosté prišla,

pa da še njo moram trpeti!

Kot da že zdaj dovolj jih ni,

da v dneve mi gredó, v noči…

 

Kot karantena. Ni prehoda!

Jim že pokažem, vetra dam,

nenehno z njimi se pečam!

Odpade miselna svoboda!

Čeprav… so ljube mi, in vse hitijo,

da me z menoj delijo.