Tolažeče…

Ne, ni mi v tolažbo tisti obči za-vsako-rit-palica-raste, ker zmore palica učinkovati samo tam, kjer obstaja vest, in ne zgolj rit, pač pa mi je v tolažbo neko povsem osebno spoznanje, konkretno to, da se je tisto, kar sem nekoč napovedoval, tudi pripetilo… pa ne vidim razlogov za to, da se, sledeč zakonitostim inercije in logike nasploh, ne bi pripetilo tudi tisto, kar sem napovedoval nekoliko kasneje od omenjenega nekoč…

 

Osebno od udejanjanja napovedanega sicer ničesar ne bom imel, z izjemo ugotovitve pravilnosti predvidevanj, pa, morda, okrnjenega zadoščenja, je pa dejstvo, da bodo imeli tisti, katerim sem napovedal, in to natanko toliko, kolikor si tudi zaslužijo imeti, pa bodo prek lastnih pleč še malček samih sebe morali nositi. Nekateri so že zastavili, drugi še bodo, ni vrag, vsekakor pa naj jim tekne…

 

Je hudič, velik hudič, kajti – do konca svojega časa lahko ubežiš marsikomu, in marsičemu, le samemu sebi nikoli!