Ne
glede na to, koliko jih je »v obtoku« - zna skrbeti, da jih nikoli ni preveč –
morava vsak dan novega oživeti in nasploh…
Cela
hiša, dvorišče, dobesedno vse je kot na fronti, vsepovsod neke igrače in
igralni pripomočki, pa moram marsikdaj s stola odmikati, da sploh imam kam
sesti, in…
Ne vem
kolikokrat sem že »pretil«, češ da bom začel metati v smeti, da si bom vsaj
košček, majhen, a vseeno, prostora zase izboril, da bom na nekem delčku imel
tista svoje in po-svoje, a dlje od »pretenj«, kaže, »ne znam« dospeti…
Verjetno
je težava v mojem načinu imeti-rad, pa – ko se tega pravilno naučim, takrat
bom, domnevam, tudi, če ne kar predvsem zase znal poskrbeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar