Upornica…

Pred petimi, morda šestimi leti, celo več, sem posadil štiri asimine…

 

So »nenavadna« podoba rastja, kajti – preden se začnejo kazati navzven, se širijo v gomolje, katere imajo namesto korenin…

 

Posadil sem jih na terenu, na katerem, nekje dvajset, trideset centimetrov pod površjem, potekajo skalne žile, pa so okoliščine rasti nekoliko težje, kot v običajnem zemljišču. Podzemni del rastlin se težje prebija skozi material, pa se počasneje veča, tudi v sušnih obdobjih zadeva ni najbolj hvalevredna, je pa res, po drugi strani, da se v kamninah krepko več nekih naloženih mineralov nahaja, potemtakem nekih hranilnih snovi, ki utegnejo še kako prav priti, ko se rastlina enkrat ustali, se »prime«…

 

V vseh teh letih, od saditve, sta dve rastlini neprekinjeno vztrajali, drugi dve pa sta se dobesedno vsako leto posušili… da bi v naslednjem znova pognali. Pomeni, da so gomolji živi, zdravi in predvsem – žilavi, vztrajni…

 

Danes imam nekih šest, sedem asimin – nekaj jih je namreč spod ograje pognalo, in jim je sosedovo drevo, že večje, »mati«, in te so že visoke, resda sloke, a kljub temu, in merijo morda celo štiri metre, ali več, v višino. Doslej so sicer samo enkrat zastavile s plodovi, ki so tekom rasti odpadli, a vseeno, bo že prišel tudi njihov čas…

 

Preostale štiri pa… ena od tistih, ki se niso sušile, dosega mojo višino, druga mi seže do prsi – je pa res, da v treh stebelcih poganja – tretja, prva od doslej nekajkrat posušenih, je v mikro izvedbi – stebelce, morda petnajst centimetrov majhno, debeline zobotrebca, in trije listi na njem, vendar… se še trudi, in njeno kljubovanje mi je simpatično, pa držim pesti…

 

Tista pa, tudi že sušeča se, v preteklosti, ki jo posnetek prikazuje… ko sem danes, med košnjo, dospel v njeno bližino, sem se zaustavil, da bi jo nekaj kratkega časa občudoval. Sega mi približno do brade in očitno se je odločila, da se ne bo pustila vplivom okolja, pač pa bo gnala po svoje, in nebu naproti!

 

Ne maram sicer upornikov, ki so uporniški radi samega upiranja, imam pa rad tiste, in tisto, kar vsemu grdemu kljubuje, pa mi je, medtem ko sem jo gledal, »ušel« nek upornica moja draga…