Povem
očem, čeprav je špas,
vsakdo rad
sliši le lep glas,
a
lepega v sejanju ni,
samo v
zrcalih se drži…
Prelep
je svet, lepo živet,
v smetišču
radost najde smet,
a meni
lepše je nebo,
na tleh
nikdar ga ni bilo…
Za
hrbti rado se godi,
drugačno
vse tam mrgoli,
prosojnost
pa premore draž,
in
zlahka res postane laž…
Premalo
takšnih je oči,
da bistro
vse do dna krasi,
a ni mi
mar nič več za to,
imam
svoj svet, svoje nebo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar