Žabe v
mlaki vse regljajo,
žabe v
mlaki vsepovsod,
žabje
vse je, kar poznajo,
žabje
gre iz roda v rod…
Bi kot
ptice spod nebesa,
bi kot
sokol na vrhe,
vendar
kaj, ko ni peresa
in brez
kril od tal ne gre…
Vse
vedo, in prav vse znajo,
kakor žabe,
pač, tako,
bolj
kot se v uspeh ravnajo,
bolj
zasmrajajo vodó…
Upat
ni, tam, kjer krastače
se iz
blata izvale:
žabam
žabje, ne drugače,
štorklje
ni, da jih poje…
Ni komentarjev:
Objavite komentar