V sivem ždi,
in oblak
se z neba z oblaki pači,
šelesti
vsak korak,
ko pod listjem pesmi tlači...
Kdo ve kje,
in čemu,
se očem je sonce skrilo,
še srce,
po vsem zlu,
rado bi kdaj zatonilo...
Siv sivi,
a bodri,
v dalji svetlo se poraja,
resda tli,
a živi,
trdovratno, up, ostaja...
Ni komentarjev:
Objavite komentar