Manj
ko zvezd z neba ti sije,
manjkrat
trga in boli,
kadar
iskra se gasi,
preden
v temo zavije…
Manj
ko boš raztezal krila,
da letel
bi čez vrhé,
dlje
zdržalo bo srce,
preden
noč ga bo ovila…
In manj
ko bo tvoja poljana cvetela,
manjkrat
nasmeh njen bo slana kosila,
manjkrat
nemočnost dehtenja izpila,
pa
bolj v spokoju bo zgodba uvela!
Vendar…
Sreča
sestra je trpljenja,
in…brez
obeh bi le puhtel,
prazen
v praznem se izpel,
ne izkusil
čar življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar