Ko v
mesto sprehod vodim,
vid
in sluh si izostrim,
včasih
v smeri, drugič blodim,
tu in
tam pa obsedim.
Kandelaber.
Sredi gneče.
Sonce
se z neba smehlja.
V
senci dolgi se razvleče,
da
novice vse razda.
Luža
v lužico cedi se,
je
ovohan vsak zapis,
kandelaber
ta je, zdi se,
zgolj
nek pasji časopis!
Ne,
mu ne poznam zasnove,
urednika,
komu rine…
v
njem vsebine, vselej nove,
pišejo
pasje mrcine.
Demokratičnost
kar lije,
v
čast premodri pasji slavi.
Tu in
tam zapis razkrije
skromno
mnenje o državi…
Ni komentarjev:
Objavite komentar