Včasih se topijo sanje,
včasih sonce zgublja moč,
včasih, pač, le takšen dan je,
da se čezenj steza noč,
pa še veter bolj zaspan je,
nemo ždi v gladino zroč…
V prazno čas se mi razpreda,
v prazno svet se mi vrti,
vsaka misel črnogleda,
upanju do upa ni,
vse do kraja mi preseda,
dan pa zanalašč polzi…
A ko penijo valovi,
vselej isti, vedno novi,
se življenje mi dogaja,
vse se lepše zdi…
vsak korak živahno plane,
še za hipec ne zastane,
več je, manj kot mi ostaja,
čas pa ne boli…
Ni komentarjev:
Objavite komentar