Brez luči smo v dan živeli,
in tipaje šli v noč,
ob večerih kaj zapeli...
Ah, res čuden, ta "nekoč"!
Brez hladilnika jestvine
sproti šle v krop so vroč,
in bolj manj v debeline...
Ah, res čuden, ta "nekoč"!
Brez izpuhov smo hodili,
pot vodila nas je zroč,
v naglici se manj mudili...
Ah, res čuden, ta "nekoč"!
Manj posesti smo imeli,
čas ujeli si smejoč,
manj se gnali, več živeli...
Ah, res čuden, ta "nekoč"!
Zdaj kazalci nas lovijo,
puf na puf, na več še več,
in v stvareh ljudje puhtijo...
K sreči šel
"nekoč" je preč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar