Zimske
pesmi so zmrzljive.
Niso,
reve, same krive,
da jih
mraz v prste reže,
ko pa
so brez rokavic…
Bi
poletne se lenile,
v senco
gosto se poskrile,
kakor
vsakdo, ki izpreže,
ko mu
znoj curlja prek lic…
So
jesenske bolj jokave,
sive,
kot nebeške trave,
tožnost
rime jim umirja,
da se
v solzi cvet gasi…
Spomladanske
so igrive,
zaletave,
radožive,
v
njih, prek belega papirja,
spet
življenje se budi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar