Si je
bel nasmeh nadela,
še zardela
preko lic,
žetev
snežno je požela,
v
breg speljala kup stezic…
Tu in
tam po zadnji driča
se navihanost
v dolé,
s
hlač pa madež vse bolj priča,
da
drget gre v gosté…
Razvejane
so smučine,
včasih
se zasliši krik,
kadar
tja, med smrečje, šine
in
rodi boleč pomnik…
Bolj
ob kraju, kjer ni gneče,
se snežak
v nebo je vzpel,
v
oglje črno radost vleče,
do
odjuge bo vesel…
Ni komentarjev:
Objavite komentar