Kos se ziblje vrh ciprese
in iz žaklja pesmi trese,
rad večer naznanja, točno,
radospevno, milozvočno...
Sonce sij neba poboža,
v sen diši cvetoča roža,
morje nežno val valuje,
pesek lahkokril ljubkuje...
V daljo bel galeb odleta,
zvezdica, komaj spočeta,
vse bolj se odeva v zlato,
jaz pa...legel
sem na trato,
in lebdim v spokoj oči,
zroč rojevanje noči...
Ni komentarjev:
Objavite komentar