Sem
tiho upal in želel,
kriče
do zadnje niti,
a dan
je v prazno dogorel,
in
pohitel greniti…
Življenje
rado se igra,
mu v
miru ni živeti,
najbolj
boli, ko iz srca
ti
hoče sonce vzeti…
Pa,
ko se mu tako zazdi,
v
skušnjave te ovija,
in
reže, melje, še drobi,
zdaj
trga, zdaj razbija…
A še
bom upal, še želel,
dokler
mi čas odšteva,
kar s
srcem svojim sem odel,
to v
meni ne mineva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar