Ne išči povprek!

Ne išči življenja prav zlahka, povprek,

v svetu praznine, v svetu pokvek,

preredke so duše, preredka srca,

da z njimi v življenje letiš do neba…

 

Bolj iščeš, manj najdeš, da res kaj velja,

le polniš si čašo grenkobe, gorja,

in v prazno, zgolj v prazno ti leta teko,

in vse bolj ugaša ti v živem oko…

 

Ne išči prav zlahka, iskal boš zaman,

čim manj naj želja bo, in čim manj snovanj,

morda, kdo bi vedel, se ti zasmeji,

a pazi – kar pride, nekoč zapusti…

 

Ne išči si sreče, preveč je varljiva,

za vzorec se, bežno, nesramna razkriva,

in bolj jo boš klical, ti bolj bo bežala,

na koncu do tal te, povsem, razdejala…

 

Ne išči življenja, prav zlahka, povprek,

odmerjen na kratko ti je nek tvoj vek,

pa skušaj v njem čisto, in čim bolj toplo,

da v miru boš legel pod težko zemljo…