Rilček in rilčica (po »domače«)

So rilci na svetu, so rilci, so, so,

in rilčice z rilci lepo prav gredo,

ni važno v glavi, ni važno srce,

saj rilčica išče pri rilcu drugje…

 

Ni rilec nič boljši, je rilec samo,

da blato si najde, pa mu je lepo,

navajen nesnage, navajen na smrad,

pa bolj je smrdljivo, bolj rilec 'ma rad…

 

Je rilčica z rilcem izjemen res par,

obema za čistost še malo ni mar,

bolj blatna, bolj sreča oba okrasi,

saj blatu se z blatom veselje krepi…

 

Le nekaj trenutkov, minutk, morda tri,

pa rilčica z rilcem v nebo poleti,

kjer sreča, ga sreča, povsod je lepo,

in rilčica z rilcem doseže nebo…

 

So rilci na svetu, so rilci, so, so,

in rilčice z rilci lepo prav gredo,

po rilčasto kaže imeti-se-rad:

en velik kup dreka, in z njim velik smrad!