O tem
sem že zapisoval, in je takšnih, »vele« njih dosežkov, obilje, a kljub temu.
Nekoč so, zaradi nezmožnosti komuniciranja v preštevilnih lokalizmih, »izumili«
knjižni jezik, danes »strokovnjaki« počnejo to, da »vozijo vzvratno«, in
vračajo lokalizme. Prav. Predvsem pa – če ne gre gora k Mohamedu, mora Mohamed
h gori, pa če se »ljudstvo« ni zmožno naučiti pravilno govoriti, pisati, je
potrebno to pravilno spremeniti v – »ljudsko«!
Nekoč
je veljalo, da se neki slaščici reče bonbon. In niti ni tako težko te besede
izgovoriti. Zaradi nepismenosti, in pretežne izgovorjave v podobi boMbon, so se
»strokovnjaki« odločili, da je, po novem, »strokovnem«, kakopak, pravilno –
boMbon. Ampak…
Beseda
bonbon je nastala iz ene same besede, zaporedoma ponovljene, in se je, takrat,
zaslišalo (po francosko, kakopak) bon-bon… ko je prvi preizkuševalec nove
slaščice izražal svoje sprejemanje le-te. Potemtakem je, v prevodu, povedal
dobro-dobro. Potemtakem bonbon vsaj nekaj pomeni, tistemu, ki razume, seveda.
Čeprav…
Moram
biti pošten, tudi bombon nekaj pomeni – zmagovanje neumnosti, na vseh
področjih, v vseh družbenih porah, in tudi v znanosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar